www.uradni-list.si Open in urlscan Pro
193.26.220.65  Public Scan

URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=2018609
Submission: On August 26 via api from US — Scanned from DE

Form analysis 3 forms found in the DOM

/data/login

<form class="form-inline  js-nav-login" id="frmLogin" action="/data/login" onsubmit="return false;" novalidate="novalidate">
  <div class="hidden  nav-login__item">
    <input class="form-control  input--inverted  " data-val="true" data-val-required=" " id="UserName" name="UserName" placeholder="E-naslov" tabindex="1" type="text" value="">
    <input id="cn" name="cn" type="hidden" value="MENI-PRIJAVA">
    <a href="/knjigarna/registracija-uporabnika" class="understated">Registriraj se</a>
  </div>
  <div class="hidden  nav-login__item">
    <input class="form-control  input--inverted" data-val="true" data-val-required=" " id="Password" name="Password" placeholder="Geslo" tabindex="2" type="password" value="">
    <a href="/knjigarna/racun/pozabljeno-geslo" class="understated">Pozabil sem geslo</a>
  </div>
  <button type="submit" class="btn  btn--brand-primary  btn--xs  hidden  nav-login__item" onclick="site.custom.login(); return false;" tabindex="3">Prijava</button>
</form>

<form id="frmQueryContent" class="form-inline  js-nav-search">
  <div class="hidden  nav-search__item  input-group">
    <input type="text" class="form-control  input--inverted" id="QueryContent" placeholder="Išči" aria-describedby="search_addon">
    <span class="input-group-btn">
      <button class="btn  btn--brand-primary  btn--search" type="submit">
        <img src="/assets/images/icon_search_white.svg" alt="" class="icon  icon--search">
      </button>
    </span>
  </div>
</form>

POST

<form class="form-inline  subscribe" id="frmSubscribeEmail" method="post">
  <input type="hidden" name="GroupCode" value="NOVICE">
  <input type="email" class="form-control input-lg subscribe__email" id="subscribeEmail" name="Email" placeholder="E-poštni naslov" tabindex="10">
  <button type="button" id="buttonSubscribe" name="button" class="btn  btn--accent  subscribe__button" onclick="javascript:site.custom.subscribeEmailTo('/e-bilten/prijava-na-enovice');return false;" tabindex="11" disabled="">PRIJAVA</button>
  <br>
  <br>
  <label class="control-label">
    <input type="checkbox" id="Agree" value="Subscribe" onclick="Subscribe()">
    <span class="checkbox-sec"><a href="/podjetje/pravna-obvestila" target="blank">Strinjam se s splošnimi pogoji.</a> *</span>
  </label>
</form>

Text Content

 * Išči
 * Prijava
 * 
 * Meni


 * Domov
 * Glasilo Uradni list RS
 * Izobraževanja
 * Knjigarna
 * UL info tok
 * Novice
 * Kontakt

Vaša košarica je prazna.
Registriraj se
Pozabil sem geslo
Prijava

Vaša košarica je prazna.



GLASILO URADNI LIST RS

 * Glasilo Uradni list RS
   * Kako objaviti
   * Cenik objav
   * Naroči tiskano izdajo
   * O glasilu
 * Preklic dokumentov
   * Obrazci za preklic
   * Kako preklicati dokument

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/2018 z dne 2. 3. 2018






URADNI LIST RS, ŠT. 14/2018 Z DNE 2. 3. 2018

Kazalo Kopiraj povezavo

--------------------------------------------------------------------------------


609. TEHNIČNI PRAVILNIK NA VODOVODU SISTEMA B, STRAN 2214.

  

Na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Vodovod sistema B
d.o.o. (Uradni list RS, št. 83/12) je Svet ustanoviteljic Javnega podjetja
Vodovod sistema B d.o.o. na seji dne 20. 2. 2018 sprejel
T E H N I Č N I   P R A V I L N I K 
na Vodovodu sistema B 
A. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
S TEHNIČNIM PRAVILNIKOM NA JAVNEM VODOVODU SISTEMA B (v nadaljevanju besedila:
tehnični pravilnik) se urejajo smernice za projektiranje in gradnjo javnega
vodovoda, tehnični normativi za priključevanje na javni vodovod, način
zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javnega vodovoda, izdaja
soglasij za gradnjo vodovoda in za priključitev nanj.
Ta pravilnik je obvezen za vse udeležence in uporabnike pri planiranju,
projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju, v upravnem postopku in uporabi,
na JAVNEM VODOVODU SISTEMA B. Poleg tega tehničnega pravilnika je potrebno
upoštevati še republiške in občinske predpise, ki urejajo področje oskrbe s
pitno vodo, predpise s področja graditve objektov in urejanja prostora ter
navodila proizvajalcev uporabljene opreme.
Tehnični pravilnik velja za celotno območje, ki ga VODOVOD SISTEMA B oskrbuje s
pitno vodo.
B. POJMI 
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega
pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
– javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura
namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno
omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim
vodovodom;
– lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s
pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu
vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja,
izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
– območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa
in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali
gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe
ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega
javnega vodovoda;
– obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega
vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih
storitev javne službe;
– obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
– pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
– priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in
zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
– upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki
urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe;
– zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz
vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo;
– zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v
skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje
požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju
vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov;
– sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za
obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno
priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju;
– primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti,
kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni dobavi
pitne vode med posameznimi naselji v občini;
– transportni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča in je namenjen
za transport vode od zajetij pitne vode do posameznih občin in med občinami;
– gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega, primarnega in
transportnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
– priključki stavb niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
C. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO JAVNEGA VODOVODA 
C.01 KVALITETA VODE 
3. člen
Voda iz javnega vodovoda mora biti na vodomernem mestu skladna z zahtevami
kakovosti za pitno vodo, določenimi z veljavnimi predpisi. Kvaliteta pitne vode
za preskrbo prebivalstva, nadzor kvalitete, način izvajanja nadzora in drugi
pogoji glede kvalitete vode morajo ustrezati določilom veljavnih zakonov in
pravilnikov.
Voda za protipožarne namene in za tehnološke potrebe je lahko slabše kvalitete
od predpisane za pitno vodo, če se transportira po ločenih vodovodnih sistemih.
C.02 KOLIČINA VODE Obstoječa poraba vode
4. člen 
Obstoječa poraba vode je maksimalna dnevna poraba vode vseh obstoječih
porabnikov (gospodinjstva, javne ustanove, industrija, kmetijstvo ...), ki so že
priključeni na javni vodovodni sistem.
Predvidena poraba vode 
5. člen
Predvidena poraba vode je pričakovana poraba glede na spremembe strukture
porabnikov, gostote prebivalstva, razvoja turizma, rabe prostora na oskrbovanem
območju za obdobje od 30 do 50 let. Za načrtovanje se uporablja norma porabe v
gospodinjstvu, ki znaša 100 litrov/osebo/dan.
Poraba za kmetijstvo in industrijo je odvisna od predvidenih tehnoloških
procesov. Za že priključene porabnike so podatki o trenutni porabi na razpolago
pri upravljavcu javnega vodovoda.
6. člen
Zagotavljanje požarnega varstva (zagotavljanje vode iz javnega vodovoda za
gašenje požarov) se izvaja samo na območjih, kjer tehnične karakteristike
obstoječega vodovodnega sistema zagotavljajo kriterije veljavnih predpisov s
področja varstva pred požarom. Ta območja določi upravljavec javnega vodovoda.
7. člen 
Največja dnevna poraba vode se določi s koeficientom letnega nihanja vode 1,5,s
katerim pomnožimo srednjo dnevno porabe vode in izraža razmerje med porabo vode
kritičnega dne in srednjo dnevno porabo.
8. člen 
Nihanje dnevne porabe se izračuna s koeficientom neenakomerne dnevne porabe, ki
je razmerje med največjo, oziroma najmanjšo urno porabo vode (Qmax, Qmin) in
povprečno urno porabo vode med dnevom (Qsr). Koeficient neenakomerne dnevne
porabe je odvisen od porabnikov in znaša:
Qmax = 1,50 x Qsr
Qmin = 0,50 x Qsr
C.03 HITROSTI IN TLAK V OMREŽJU Pretočne hitrosti
9. člen
Javni vodovodi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da so pretočne
hitrosti pri srednji porabi vode med 0,8 m/s in 1,4 m/s. Primerno območje je še
med 0,5 m/s in 2,0 m/s.
Ne glede na vrsto cevi maksimalna hitrost za sesalne cevovode ne sme biti večja
od 0,8 m/s.
10. člen 
V območju sistemskih vododelnic v omrežju ali na mestih, kjer so minimalne
hitrosti v cevovodu manjše od 0,6 m/s, zaradi česar obstaja možnost poslabšanja
kvalitete vode, je potrebno vgraditi objekte in naprave za izpiranje cevovoda.
Tlak v omrežju 
11. člen
Obratovalni tlak v omrežju je odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode in
je na mestu obračunskega vodomera pri pretoku nič lahko najmanj 1,5 bar. V
izrednih razmerah je minimalni tlak lahko tudi manjši (požar ali večja okvara).
C.04 GLOBINE in ODMIKI Globine javnih vodovodov
12. člen
Minimalna globina vodovodnega cevovoda od temena cevi do nivoja urejenega terena
znaša:
Cevovod
Minimalna globina
Transportni cevovod
1,40 m
Primarni cevovod
1,20 m
Sekundarni cevovod
1,20 m
Priključni cevovod
1,00 m

Križanje in prečkanje javnih vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami,
napravami in objekti 
13. člen
Pri križanju javnega vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami, javni vodovod
načeloma poteka horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja javnega vodovoda
s komunalnimi vodi morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja
osi javnega vodovoda in osi druge podzemne instalacije med 45° in 90°. Kot
križanja ne sme biti manjši od 45°.
14. člen 
V izjemnih primerih se lahko teme cevi spusti do globine 1,0 m pod drugo
podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 3,0 m pod koto dokončno urejenega
nivoja terena ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,2 m pod koto
dokončno urejenega nivoja terena.
V vsakem primeru spremembe smeri javnega vodovoda v vertikalni smeri je potrebno
ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti
in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda.
Vertikalni odmiki 
15. člen
Vertikalni odmiki med javnimi vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami
(komunalnimi vodi), merjeno od medsebojno najbližjih sten javnega vodovoda in
drugih komunalnih napeljav, ne morejo biti manjši od odmikov, navedenih v
nadaljevanju. V primeru, da se vodi nahajajo v zaščitnih ceveh, se upoštevajo
svetli odmiki med zaščitnimi cevmi. Praviloma mora javni vodovod potekati nad
ostalimi komunalnimi vodi.
16. člen 
Vertikalni svetli odmiki podzemnih napeljav (komunalnih vodov) od vodovodne cevi
morajo znašati:
Podzemna napeljava
Vertikalni odmik
Fekalna in mešana kanalizacija
≥ 0,5 m
Meteorna kanalizacija
≥ 0,5 m
Plinovodi, elektrovodi, kabli javne razsvetljave, telekom. kabli
≥ 0,5 m
Toplovod (z ustrezno toplotno izolacijo)
≥ 0,5 m

17. člen 
Če predpisanih vertikalnih odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi
preprečiti direktni stik in preprečiti prenose sil, temperature, tokov …
Pri križanju komunalnih vodov morajo biti posamezni vodi ustrezno označeni.
18. člen
Pri gradnji komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom, je cevovod potrebno
zaščititi pred posedanjem in zlomom.
Horizontalni odmiki (svetli odmiki) javnih vodovodov od drugih komunalnih
napeljav, objektov in drevoredov 
19. člen
Horizontalni odmiki trajno grajenih objektov od javnega vodovoda morajo znašati:
Javni vodovod
Horizontalni odmik
transportni cevovod
≥ 5,0 m
transportni cevovod 
(pod pogojem, da segajo temelji objekta 0,5 m pod niveleto cevovoda)
≥ 3,0 m
primarni in sekundarni cevovod
≥ 3,0 m
priključni cevovod
≥ 1,0 m

Horizontalni svetli odmiki ostalih javnih objektov (komunalnih vodov) in
drevoredov od oboda vodovodne cevi morajo praviloma znašati:
Javni objekt
Globina kom. voda v odvisnosti do vodovoda
Horizontalni odmik
fekalna in mešana kanalizacija
Manjša ali enaka
≥ 3,0 m
meteorna kanalizacija
Manjša ali enaka
≥ 1,5 m
plinovodi, elektrovodi, kabli javne razsvetljave, telekom. kabli
Manjša ali enaka
≥ 1,0 m
toplovod
Manjša ali enaka
≥ 1,0 m
fekalna in mešana kanalizacija
Večja
≥ 1,5 m
meteorna kanalizacija
Večja
≥ 1,0 m
plinovodi, elektrovodi, kabli javne razsvetljave, telekom. kabli
Večja
≥ 1,0 m
toplovod
Večja
≥ 1,0 m
drevoredi
–
≥ 5,0 m

Horizontalni svetli odmik vodovodnega cevovoda od greznic in drugih deponij z
zdravju škodljivimi agresivnimi in nevarnimi snovmi mora znašati najmanj 10,0 m.
20. člen 
Horizontalni odmiki so lahko v skladu s soglasjem upravljavca javnega vodovoda,
izjemoma (v posebnih primerih) tudi drugačni.
C.05 PREČKANJA Podzemno prečkanje železnice
21. člen
Poleg pogojev, določenih v prejšnjih točkah, je potrebno izpolniti še naslednje
zahteve:
– prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi;
– ustji zaščitne cevi morata biti izven območja železniške trase;
– izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi in predvidene
ustrezne meritve.
Podzemno prečkanje vodotokov 
22. člen
Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v
dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje javnega vodovoda in zasip so odvisni od
vrste vodotoka (širina, velikost pretoka ...) in oblike ter vrste terena brežin
(strm, položen, raščen teren, plazovit ...).
S primerno izbranim načinom polaganja javnega vodovoda (vodenim vrtanjem in
uvlačenjem cevovoda; s potiskanjem; s polaganjem celotnega vodovoda, ki je
sestavljen na bregu; s pomočjo pontona ali samostojno plavajočega vodovoda) je
možno izvajati podzemno prečkanje praktično za vse velikosti javnih vodovodov
ter za velike razdalje (100 m in več), odvisno od razpoložljive opreme, ki je
potrebna za tovrstno delo.
Vsako podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba
upoštevati navodila proizvajalcev cevi, izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo
in zahteve soglasodajalcev.
Podzemno prečkanje cest, ulic, hodnikov za pešce 
23. člen
Pri križanju javnega vodovoda s prometno potjo, mora biti javni vodovod glede na
prometno obtežbo in zaradi možnosti popravila, v zaščitni cevi. Prečkanje je
potrebno izvesti pravokotno in v soglasju z danimi zahtevami soglasodajalcev.
C.06 ZAŠČITA CEVOVODOV Toplotna zaščita
24. člen
Javni vodovodi so praviloma vkopani in potekajo pod cono zmrzovanja, praviloma v
globinah, definiranih v 12. členu tega pravilnika. V primeru, da cevovod ni
vkopan ali ni možno zagotoviti ustrezne globine, se mora izvesti ustrezna
toplotna zaščita vodovoda.
Zaščita pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem 
25. člen
Javni vodovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da
imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev. Trasa
cevovoda naj poteka tako, da je v primeru okvare možen izkop s strojem z
izkopnim orodjem in omogoča varno delo delavcev.
26. člen 
Vodovodne cevi se zaščitijo z zaščitno cevjo tam, kjer je potrebno prestreči
mehanske obremenitve, doseči toplotno zaščito in omogočiti vzdrževanje.
Za zaščito cevovodov v povoznih površinah se uporabljajo jeklene cevi, cevi iz
nodularne litine ali obbetonirane PE in PVC cevi. Dolžina in presek zaščitne
cevi sta odvisna od velikosti cevovoda, vrste cevi (materiala) in možnosti
izvleka. Trasa cevovoda mora biti pred vstopom in izstopom iz zaščitne cevi
izvedena tako, da je možen izvlek cevi.
Izvedba mora biti takšna, da omogoča potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi
(uporaba tipskih distančnikov, drsnikov-sani, uporaba sidrnih spojev na ceveh).
Zaščitne cevi se morajo zaključiti z gumi-manšetami.
Zaščita pred morebitnim onesnaženjem se doseže:
– z zadostnimi odmiki vodovoda od možnih virov onesnaženja;
– z uporabo cevi z dodatnim zaščitnim slojem;
– z vgradnjo vodovoda v zaščitno cev.
27. člen 
Na območjih, kjer obstaja možnost oziroma nevarnost onesnaženja in so kot
zaščita predvidene zaščitne cevi, se morajo zaščitne cevi preizkusiti glede
vodotesnosti.
C.07 DIMENZIJE IN MATERIALI Dimenzije elementov javnih vodovodov
28. člen
Nazivne mere elementov cevovoda morajo biti izražene z nazivnim premerom DN, in
sicer:
– DN / ID, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer;
– DN / OD (Ø), ki pomeni nazivni premer glede na zunanji premer.
Dimenzije zunanjih razvodov, ki se uporabljajo v javnih vodovodnih sistemih:
– DN / ID: 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 450, 500, 600;
– DN / OD (Ø): 32, 40, 50, 63, 75, 90, 110, 125.
Geometrija cevi, fazonskih kosov in armatur 
29. člen
Cevi morajo biti ravne v okviru toleranc, podanih v standardu za cevi razen, če
se dobavljajo v kolutih. Kadar se dobavljajo v kolutih, mora biti v standardu
naveden minimalni radij koluta. Kot med čelno ploskvijo in vzdolžno osjo cevi,
fazonskih kosov in armatur mora znašati 90°. Loki naj imajo prednostne kote:
11,25°, 22,5°, 30°, 45°, 90°.
Cevovodi 
30. člen
Materiali, iz katerih so izdelani cevovodi, vključno s tesnili, ki so predvideni
za oskrbo z vodo, morajo biti primerni za ta namen. V stiku z vodo ne smejo
vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.
Za nove javne vodovode in za obnovo obstoječih javnih vodovodov se smejo
uporabljati cevovodi izdelani iz:
NODULARNE LITINE (NL), SIDRNI SPOJ 
Cevi morajo biti izdelane po standardu EN545:2010, klase »C«, po specifikaciji
spodaj, razstavljivi sidrni spoj z objemko in zatiči oziroma varovalno objemko,
ali enakovredno. Spoj mora omogočati možnost 100 % sidranja tudi v primeru
rezanja cevi, brez dodatnega varjenja in vizualno kontrolo vgrajenih sidrnih
elementov po sami montaži. Notranja zaščita – cementna obloga ustrezna, za pitno
vodo. Dolžina cevi 6 m, cev kalibrirana na najmanj ¾ dolžine cevi. Zunanja
zaščita Zn 200g/m2 ali boljša + zaključni sloj.
CEV NL DN 80 C 64 
CEV NL DN 250 C 50 
CEV NL DN 100 C 64 
CEV NL DN 300 C 40 
CEV NL DN 150 C 64 
CEV NL DN 400 C 40 
CEV NL DN 200 C 50 
CEV NL DN 500 C 30 

NODULARNE LITINE (NL), NESIDRNI SPOJ 
Cevi morajo biti izdelane po standardu EN545:2010, klase »C«, po specifikaciji
spodaj, TYTON spoj ali enakovredno. Notranja zaščita – cementna obloga, ustrezna
za pitno vodo. Dolžina cevi 6 m, cev kalibrirana na najmanj ¾ dolžine cevi.
Zunanja zaščita Zn 200 g/m2 ali boljša + zaključni sloj.
CEV NL DN 80 C 64 
CEV NL DN 250 C 50 
CEV NL DN 100 C 64 
CEV NL DN 300 C 40 
CEV NL DN 150 C 64 
CEV NL DN 400 C 40 
CEV NL DN 200 C 50 
CEV NL DN 500 C 30 

PE CEVI 
Cevi morajo biti izdelane iz materiala PE100 RC z integriranim zaščitnim slojem,
ki je neločljivo spojen z osnovno cevjo, SDR11, PN16. Odgovarjati moraju tipu 2,
po klasifikaciji PAS 1075, ki so primerne za zasip brez peščene posteljice – z
izkopanim materialom. 10 % zunanjega sloja stene cevi je v barvi medija.
Certifikat DIN_CERTCO ali enakovredno.
PE CEVI Z DODANIM SLOJEM za onesnažena in poplavna območja 
Cevi morajo biti izdelane iz materiala PE100 RC SDR 11, PN16, z dodanim
aluminijastim slojem, ter zunanjim zaščitnim slojem iz PP, ki omogoča tudi
polaganje cevi brez izkopa (za uvlačenje, vrtanje) v barvi medija. Ustrezen
certifikat evropske akreditirane institucije.
CEVI IZ NERJAVEČEGA MATERIALA 
Za prehode cevovoda skozi stene objektov se uporabljajo debelostenske cevi in
prirobnice iz nerjavečega materiala, kvalitete za prehrambeno industrijo.
Armature in oprema 
31. člen
V vodovodni sistem se lahko vgrajujejo samo tiste armature, spojni kosi in
oprema, ki so izdelani in preizkušeni po ustreznih standardih in imajo za to
ustrezno dokazilo, ter za katere proizvajalec zagotavlja najmanj 10 letno
garancijo.
V izjemnih primerih, ko zaradi terenskih pogojev ni mogoče vgraditi standardnega
elementa, se lahko izdela po meri. Pri izbiri materiala in konstrukcijske
oblike, je potrebno upoštevati obratovalne pogoje, zaščito proti koroziji in
inkrustraciji ter higiensko neoporečnost.
Praviloma se vse armature na cevovodih vgrajujejo v zemljo brez jaškov na lahko
dostopnih mestih, kar omogoča stalno in hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje
in potrebno zamenjavo.
Spajanje 
32. člen
Pri načrtovanju je potrebno izbrati tak sistem in način izvedbe spajanja cevi,
armatur in opreme, ki bo zagotavljal najmanj sestavnih delov ter omogočal
ekonomično montažo (bajonetni spoj, spajanje brez vijačenja …).
33. člen 
Vsi prirobnični fazonski elementi (T, FFK, Q, N, E, F …), morajo biti iz
nodularne litine in imeti vrtljive (proste) prirobnice. Izjemoma se lahko
uporabljajo LTŽ fazonski kosi s fiksno prirobnico samo po predhodnem soglasju
upravljavca.
34. člen 
Za spajanje prirobničnih fazonskih elementov se uporabljajo vijaki in matice iz
nerjavnega jekla:
– vijaki kvalitete A2;
– matice kvalitete A4.
35. člen 
Za tesnenje prirobničnih fazonskih elementov se uporabljajo medprirobnična
ploščata tesnila, ojačana s togim kovinskim vložkom. Izjemoma se lahko
uporabljajo medprirobnična ploščata tesnila brez ojačitve, samo po predhodnem
soglasju upravljavca.
36. člen 
Za zaporne armature se za vse dimenzije uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem
(EV) iz nodularne litine, notranje in zunanje prašno barvani. Omogočati morajo
pritrditev vgradne garniture brez dodatnega fiksiranja z zatičem (bajonet ali
navoj).
Pri vgradnji v zemljo se uporabi pripadajoča teleskopska vgradna garnitura –
spajanje brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod cestno kapo
se namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki ustreza tipu
vgradne garniture, ter cestna kapa-velika (Ø 135). Ohišje kape in pokrov sta iz
duktilne litine, bitumensko zaščitena, pokrov je še dodatno protikorozijsko
epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je konusno s podaljšanim zobom, kar
povečuje stabilnost in preprečuje hrupnost. Pokrov je v celoti odstranljiv. Kapo
je možno prilagajati glede na teren s pripadajočimi distančnimi obroči.
Pogon regulacijskih armatur je lahko ročen ali motorni, v primeru motorne
regulacije, mora biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije.
Načini vgradnje armatur 
37. člen 
Vsi lomi in odcepi na cevovodih (DN ≥ 50), morajo biti izvedeni s sidrnimi spoji
in obbetonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od osne sile in je
določena v projektu. Sidrna dolžina cevovoda ne sme biti manjša od 12 m.
38. člen 
Na mestih javnega vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je
potrebno namestiti zračnike. Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri polnjenju
in dovod zraka pri praznjenju javnega vodovoda. Praviloma se izvedejo kot
podzemni zračniki DN 80 z vgradno garnituro iz nerjavečega materiala s
pripadajočo cestno kapo in drenažnim elementom, ter zagotavljajo nadgradnjo
varovanja proti poplavitvi zračnika.
39. člen 
Cevovodi morajo biti v najnižjih točkah in na zaključkih cevi, opremljeni z
izpusti. Izvedejo se kot izpiralne garniture DN 50 (na cevovodih DN ≤ 75) in kot
podzemni hidranti DN 80 (na cevovodih DN ≥ 80) s prostim pretokom po celotnem
prerezu, brez požarne funkcije.
40. člen 
Ograje, vrata, stopnice, obešala in drugi ključavničarski izdelki, morajo biti
izvedeni iz nerjavečega materiala.
41. člen 
Praviloma se vse zaporne armature vgradijo z zasutjem v terenu brez jaška.
Razdalja med zapornimi armaturami ne sme biti večja od:
– 1000 m na transpornih vodih;
– 500 m na primarnih in sekundarnih vodih.
Zaporne armature morajo biti obvezno vgrajene:
– na odcepu vodovoda primarnega in sekundarnega cevovoda v vseh smereh;
– na priključku za hidrant;
– na priključku za zračnik;
– na priključku blatnika, oziroma izpusta;
– pred in za čistilnim kosom;
– pred in za vodomerom;
– pred in za reducirnim ventilom;
– neposredno na vodovod, tako da je omogočeno zapiranje posameznih vodov ali
delov vodovodnega sistema.
Cestne kape morajo biti podložene s podložnimi ploščami in obbetonirane.
C.08 OZNAČEVANJE ELEMENTOV VODOVODA Označevanje vodovodnih armatur
42. člen
Vodovodne armature (zasuni, zračniki, blatniki, izpusti, sifoni pri prečkanju
vodotokov) in podzemni hidranti, ki so vgrajeni na vodovodnem omrežju, morajo
biti označeni z označevalnimi tablicami.
Označevalne tablice morajo biti nameščene na vidnem mestu, v neposredni bližini
vgrajene armature, praviloma na samostojnem drogu, ki je namenjen samo za
namestitev označevalne tablice za javni vodovod. Drog se izvede iz pocinkane
cevi 2«, neto višine 2,00 m, zaključno PVC kapo in betonskim temeljem. V
primeru, ko ni možnosti za postavitev droga, se tablica namesti na drugo
ustrezno mesto (ograja, stena …).
43. člen 
Na označevalnih tablicah so, poleg koordinat oddaljenosti armature ali
podzemnega hidranta od označevalne tablice, navedeni še podatki o vrsti armature
in o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov o napravi, ki
služi za register katastra ali za šifriranje armatur v vodovodnem sistemu.
Za označevanje vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo
označevalne tablice po standardu, ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo
označevalne tablice.
Označevanje vodovodnih naprav in cevovodov 
44. člen
Vodovodni cevovod se označi tako, da se 30 cm nad njim položi ustrezen trak z
napisom »VODOVOD«, za označitev poteka cevovoda.
45. člen 
Lastnik (investitor) mora za vse obstoječe in novo izgrajene objekte zagotoviti
izdelavo geodetskega načrta izvedenega stanja, ki ga izvede pooblaščeni
izdelovalec (geodet) in prenos geodetskega načrta v okolje operativnega katastra
vodovoda, ki ga izvede upravljavec vodovoda. Vsi obstoječi in novozgrajeni
vodovodni priključki morajo biti tahimetrično posneti. Kataster komunalnih vodov
se vodi v obliki digitalnega katastra z GIS orodji.
Predaja geodetskega načrta (po topografskem ključu) upravljavcu vodovodnega
sistema mora biti izvedena v ustrezni digitalni in pisni obliki.
46. člen 
Za obstoječe javne vodovode, ki niso posneti in vneseni v kataster komunalnih
naprav, mora lastnik (investitor) izpolniti zahteve iz predhodnega člena.
Označevanje vodomernih mest 
47. člen
Vodomerno mesto je označeno s kartico pred vodomerom, ki jo izdela upravljavec
vodovoda.
C.09 OBJEKTI IN NAPRAVE Vodovodni jaški
48. člen
Za potrebe obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo
jaški, za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje, odzračenje, izpiranje,
regulacijo, merjenje, nadzor itd. Glede na navedeno delimo jaške na:
– jaške za vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje,
čiščenje, zniževanje tlaka, ostalo (armaturni jaški);
– jaške za povišanje tlaka v omrežju (prečrpalni jaški);
– jaške za nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (kontrolni in merilni
jaški);
– jaške za nameščanje vodomerov (vodomerni jaški);
– jaški za odvzem vode s cisternami (polnilnice).
Velikost jaška določa njegova namembnost, montažni odmik vseh prirobnic od stene
in možnost vstopa. Razdalja med zadnjo prirobnico in steno jaška mora biti na
vseh straneh najmanj 20 cm.
Vstopna odprtina na jašku mora biti praviloma izven prometnih površin. Iz krovne
plošče se na vstopnem mestu izvede vstopni podaljšek tlorisne dimenzije 100 x
100 cm, ki mora izven povoznih površin segati 15 cm nad okoliški teren.
Najmanjša vstopna odprtina je standardnih dimenzij 60 x 60 cm. Odprtina je
odvisna od velikosti elementov, ki so vgrajeni v jašku in mora omogočati njihovo
vgradnjo in zamenjavo brez njenega povečanja.
Na mestu vstopne odprtine je vgrajena vstopna lestev iz nerjavečega materiala.
Vstopna odprtina mora biti zamaknjena glede na steno jaška in vstopnega
podaljška tako, da je vstopna lestev ne prekriva, oziroma ta ne sega v njo. Nad
vstopno odprtino se mora izvesti fiksno ali snemljivo (natično) vstopno držalo,
neto višine 100 cm, iz nerjavečega materiala, ki se po uporabi obesi v sam
jašek. Jaški morajo biti opremljeni s pokrovi, ki ustrezajo pričakovani
nosilnosti na mestu objekta. Na povoznih površinah se uporabijo pokrovi iz
nodularne litine z napisom VODOVOD. Prečrpalnih jaškov ni dovoljeno locirati
oziroma izvesti v povoznih površinah. Na nepovoznih površinah se vgradijo
pokrovi iz nerjavečega materiala, ki so opremljeni s tečaji, verigo za
preprečitev prevračanja, natičnim držalom za fiksiranje v odprtem položaju,
ključavnico in termoizolacijo. Pokrov mora biti izveden in vgrajen tako, da
onemogoča vdor meteorne vode v jašek.
Za demontažo armatur nad DN 250 mora biti ustrezna demontažna odprtina s
pokrovom ali demontažen strop iz armiranobetonskih plošč, ki ima vgrajena
najmanj dva elementa za dviganje.
Nad ploščo jaška mora biti najmanj 30 cm nasutja.
Izvedba jaška mora biti vodotesna.
Vsak jašek mora imeti praviloma urejeno odvodnjavanje s talnim sifonom za odtok
vode, ki se nabere v jašku. Jaški z vgrajenimi zračniki, reducirnimi in
varnostnimi ventili, ter prečrpalni jaški morajo imeti obvezno izvedeno stalno
odvodnjavanje iz jaška.
Jašek mora imeti pod vstopno odprtino na dnu izdelano poglobitev, ki služi za
črpanje, oziroma odvajanje vode iz jaška. Minimalna velikost poglobitve znaša 40
x 40 x 20 cm in je izdelana tako, da ne ogroža statike trdnosti temeljev jaška.
Na dnu jaška se izvede naklonski beton s 5 % padcem proti poglobitvi.
Prehodi skozi steno jaška se morajo izvesti z nerjavečimi fazonskimi kosi.
Jaški v terenu z visoko podtalnico morajo biti zavarovani pred delovanjem
vzgona.
49. člen 
Dimenzije in lokacije jaškov se določijo s projektom, ki mora poleg drugih
pogojev upoštevati še naslednja določila:
– višina jaška merjena od dna do spodnje strani stropne konstrukcije mora biti
najmanj 1,80 m, pri čemer je rob najvišjega dela spojnega kosa ali armature
najmanj 100 cm pod stropom, spodnji rob pa najmanj 50 cm nad dnom jaška;
– širina jaška mora biti takšna, da je razdalja med zunanjim robom vgrajenih
armatur in steno jaška na strani vstopne odprtine najmanj 120 cm ter 50 cm na
nasprotni strani vstopne odprtine;
– dolžina jaška je seštevek dolžin vseh v jašek vgrajenih armatur, povečana za
najmanj 40 cm;
– jaški so praviloma pravokotne oblike, le v izjemnih primerih se lahko
uporabijo tipski jaški drugačnega tlorisa.
50. člen 
Pri jaških morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– imeti morajo vgrajene zračnike za prezračevanje;
– v jaških se mora predvideti mesto za redni odvzem vzorcev in kontrolo
kakovosti vode;
– v prečrpališčih morajo biti tla armaturnega dela jaška obdelana s ploščicami
odpornimi proti zdrsu in obrabi, stene pa obdelane v keramiki.
Prečrpališča 
51. člen
Prečrpališča morajo biti minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za vgradnjo
potrebne opreme. Prečrpališča na primarnih in transportnih cevovodih morajo biti
nadzemne ali delno vkopane nadzemne izvedbe. Prečrpališča na sekundarnih
cevovodih so lahko tudi podzemne izvedbe.
Objekt mora zadostiti arhitektonsko-urbanističnim pogojem glede vklopa v
prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode. Pri podzemnem objektu črpalnih
postaj veljajo enake zahteve, kot so opisane v poglavju Jaški. Pri podzemni
izvedbi črpalnih postaj je potrebno predvideti minimalno vstopno odprtino za
vstop, transport in montažo opreme, zagotoviti je treba vnos agregata,
gravitacijski odvod vode iz jaška na prosto ali v odvodni kanal, gretje in
naravno prezračevanje prostora. Če ni možno zagotoviti gravitacijskega odtoka,
podzemna izvedba črpališča ni dovoljena.
Predvideni črpalni sklop mora biti sestavljen iz ustreznega števila enakih
frekvenčno krmiljenih črpalk.
V prečrpališčih na primarnih in transportnih cevovodih morajo biti najmanj tri,
v prečrpališčih na sekundarnih cevovodih najmanj dve črpalki. Črpalni agregati
so kompaktne izvedbe, s kovinskim podstavkom, opremljeni z osnovno armaturo in
tlačnimi senzorji. Predvideti je potrebno zaporno in varovalno opremo črpalk,
zaporno armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za preprečitev
hidravličnih udarov, opremo za preprosto montažo in izgradnjo delov opreme,
opremo za preprečevanje vibracij, opremo za preprečitev visokih tlakov in
podtlaka (suhi tek) ter opremo za merjenje parametrov. Vsako prečrpališče mora
biti opremljeno z merilnikom pretoka ustrezne dimenzije. Zahteva se uporaba
kvalitetnih črpalk v nerjavni izvedbi. Prečrpališča se praviloma izvedejo z
direktno vezavo na napajalni cevovod (booster). Kadar to ni možno, se
prečrpališča izvedejo z vezavo preko posode s prosto gladino (razbremenilnik),
katere prostornina je odvisna od kapacitete prečrpališča in ne sme biti manjša
od 1 m3. Črpalke morajo biti frekvenčno krmiljene na izhodni tlak v
prečrpališču. Za vsako črpališče se mora izračunati nevarnost hidravličnih
udarov in kavitacije ter temu primerno v projektu predvideti rešitev.
Armature in cevi naj bodo razporejene tako, da so izgube tlaka minimalne,
omogočajo pa ločeno izločitev in demontažo črpalk.
Za potrebe sanitarne službe mora biti predvideno ustrezno mesto za odvzem
vzorcev vode, ki je locirano pred in za črpalnim agregatom.
V objektu se mora predvideti vgradnja elektroopreme za pogon naprav,
razsvetljavo, ogrevanje in prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in
telemetrični prenos podatkov v nadzorni center upravljavca.
Na osnovi znanih podatkov obstoječe in predvidene porabe je potrebno:
– hidravlično dimenzionirati črpalke in opremo;
– hidravlično dimenzionirati delovne in maksimalne parametre;
– izdelati diagram karakteristik črpalk v samostojnem in skupnem delovanju;
– določiti zaščitno opremo na osnovi maksimalnih parametrov;
– izdelati navodila za predvideno delovanje (minimalni in maksimalni pretoki,
tlaki, razbremenitev maksimalnih tlakov, varnostni parametri agregata ...
52. člen 
Po končanih montažnih delih je potrebno na instalacijah v črpalni postaji
izvesti tlačni preizkus. Definirati je potrebno čas trajanja preizkusa, zapisnik
in kriterij uspešnosti.
53. člen 
Po končanih montažnih delih in uspešno opravljenem tlačnem preizkusu, se opravi
poskusni zagon naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v sistemu. Pri poskusnem
zagonu se simulirajo vsi pogoji delovanja in ekstremi (zaustavitve, maksimalne
obremenitve ipd.) ter pri tem kontrolirajo projektirani parametri delovanja
naprav z dejanskimi.
Vodohrani, zalogovniki, razbremenilni bazeni 
54. člen
Pri vodohranu morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– funkcija, oblika, prostornina in način gradnje, ki zagotavlja 100 %
nepropustnost vodnih celic;
– način dostopa do vodohrana z vozili za vzdrževanje, zavarovanje dostopa pred
nepoklicanimi;
– dovod električne energije mora biti izveden v skladu z veljavnimi predpisi za
vlažne in mokre prostore;
– naravno prezračevanje vodohrana;
– toplotna in hidro izolacija;
– način osvetlitve notranjosti objekta;
– način obratovanja vodohrana oziroma črpališča, avtomatska regulacija gladine,
prenos podatkov o gladini vode do črpališča oziroma nadzornega mesta;
– način varovanja prelivanja vode (regulacijski ventil – električni ali s
plovcem ipd.);
– preprečena mora biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in armaturnih
celic;
– zračniki morajo biti projektirani oziroma izvedeni tako, da je onemogočen vnos
škodljivih substanc v vodne celice in izdelani iz nerjavečega materiala;
– zračniki in odprtine v vodnih celicah se ne smejo nameščati tlorisno nad
gladino vode, temveč stransko skozi stene objekta;
– vhodna vrata iz ALU ali nerjavečih materialov, toplotno izolirana;
– odpiranje vhodnih vrat navzven;
– pred vhodom predpražnik z urejenim odvodnjavanjem;
– vse odprtine (razen vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavečega
materiala;
– vodne celice in armaturna celica morajo biti ločeni s PVC ali aluminijastimi
okni in snemljivimi proti-mrčesnimi mrežami;
– vstopne lestve in ostali kovinski deli (rešetke, ograje, pritrdilni material
ipd.) v vodohranu morajo biti iz nerjavečega materiala, kvalitete za prehrambeno
industrijo;
– vodne celice morajo biti vodotesne, kar dokazuje preizkus vodotesnosti;
– vodne celice morajo biti obdelane z zaščitnim ometom na cementni osnovi,
stropovi v vodnih celicah obdelani z ometom v kapniški strukturi, uporabijo se
lahko materiali, ki izpolnjujejo sanitarno higienske pogoje za pitno vodo;
– vtočni in iztočni cevovod mora biti opremljen s pipo za zajemanje vzorcev vode
na dostopnem mestu;
– armaturne in regulacijske naprave se izvedejo v ločenem prostoru (armaturni
celici);
– je izvedena dezinfekcija pitne vode;
– na dotočnem cevovodu se mora predvideti dvosmerni merilnik pretoka;
– izveden gravitacijski odtok na prosto za varnostni preliv, praznjenje vodnih
celic, drenažo armaturne celice;
– v vodohranu mora biti vgrajena vsa oprema v skladu s predpisi o varstvu pri
delu;
– tla armaturnega dela (armaturna celica) morajo biti obdelana s ploščicami
odpornimi proti zdrsu in obrabi, stene pa obdelane v keramiki.
55. člen 
Prostornino vodohrana je treba določiti na osnovi:
– izračuna fluktuirajoče porabe vode v kritičnem dnevu leta (v primeru
pomankanja podatkov je možna ocenitev 2/3 dnevne porabe v kritičnem dnevu);
– dodatka za motnje v obratovanju – 20 % porabe kritične dnevne porabe;
– požarne rezerve.
Kjer požarna rezerva predstavlja več kot 50 % potrebne prostornine vodohrana, se
mora požarna varnost iz sanitarnih razlogov zagotavljati na drugačen način.
56. člen 
Vsi talni vodohrani morajo imeti dve ločeni vodni celici. Vse naprave morajo
omogočati samostojno obratovanje posamezne vodne celice v polni funkcionalnosti.
Zaščita objektov in naprav 
57. člen 
Vodooskrbni objekti (prečrpališča, vodohrani, razbremenilniki, zajetja ipd.)
morajo biti zaščiteni tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli škodljivo
delovanje nepooblaščenih oseb ali živali.
Vse naprave in objekti na omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki ...) se
varujejo tehnično.
Tehnično se vodooskrbni objekti varujejo tako, da je možen nadzor vstopa na
varovano območje.
Zaščita (varovanje) objektov se izvaja:
– z vgradnjo rešetk na vratih in oknih objekta;
– z zaščitno ograjo;
– z alarmnimi napravami in ostalimi načini tehničnega varovanja;
– z ustrezno zaščito zračnikov itd.
Zajem podtalnice z vodnjaki 
58. člen
Objekti izvedeni z namenom raziskave, meritve in izkoriščanja podtalnice so:
– raziskovalne vrtine;
– piezometri;
– vodnjaki in vrtine.
Pri posegih v vode z namenom izkoriščanja podtalnice za druge namene (ogrevanje,
namakanje …) se ne sme spremeniti nivo gladine ali smer površinskih ali
podzemnih voda ali naravno kroženje vode in vodnatost tako, da bi bilo ogroženo
karkoli od navedenega:
– izdatnost vodnega vira;
– preskrba s pitno vodo;
– naravne danosti za obstoj rastlinstva in živalstva v vodi, na vodnih in z
njimi povezanih zemljiščih;
– odtočne razmere;
– prostorska in časovna razporeditev voda;
– kakovost in količina podzemnih voda.
C.10 IZGRADNJA Transport in skladiščenje elementov cevovodov
59. člen
Deli javnih vodovodov se morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne
poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi, spojnih
elementov in armatur morajo biti zaprte. Deli javnih vodovodov ne smejo biti
onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali škodljivimi snovmi. Če se temu ni
mogoče izogniti, jih je treba pred vgradnjo očistiti.
Preizkušanje cevovodov 
60. člen
Tlačni preizkus cevovoda se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem
javnem vodovodu, s čimer se ugotovi tesnost oziroma pravilnost izvedbe cevi,
spojev, fazonskih in ostalih elementov cevovodov, kot tudi temeljenja
(sidranja).
Za vse novogradnje je obvezna izvedba tlačnega preizkusa, ki jo izvede
certificiran laboratorij. Poročilo o tlačnem preizkusu morata potrditi nadzorni
organ in pooblaščen predstavnik upravljavca. Potrjeno poročilo o tlačnem
preizkusu je obvezen sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.
Tlačni preizkus je potrebno izvesti v dveh fazah:
1. tlačni preizkus samega cevovoda brez naprav (izpusti, hidranti, zračniki) in
priključkov;
2. tlačni preizkus cevovoda vključno z napravami in priključki.
Dezinfekcija novo izgrajenih objektov 
61. člen
Po zaključku gradnje novih objektov in cevovodov in obnovitvah daljših odsekov
cevovodov je potrebno javne vodovode in priključke dezinficirati.
Dezinfekcijo izvaja pooblaščen izvajalec. Po opravljeni dezinfekciji se izvede
vzorčenje za mikrobiološko in fizikalno- kemično analizo v primernem časovnem
presledku.
O uspešno opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo. Na osnovi tega potrdila se
sme javni vodovod vključiti v obratovanje.
V primeru, ko se pri izvajanju vzdrževalnih in manjših obnovitvenih del že z
izpiranjem s pitno vodo dosežejo uspešni rezultati, dezinfekcija s sredstvom za
dezinfekcijo ni potrebna.
Izpiranje s pitno vodo je uspešno, kadar:
– se na mestu vzorčenja pojavi sled rezidualnega klora;
– pade motnost vode pod 1,0 NTU;
– so izvidi rednih preiskav pitne vode na obravnavanem območju skladni s
Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
C.11 ENERGETIKA, LOKALNA AVTOMATIKA IN TELEMETRIČNI SISTEM Energetika
62. člen
PRESKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
V skladu s pogoji elektrodistributerja je potrebno izvesti ustrezno zaščito pred
previsoko napetostjo dotika. V primeru uporabe tokovnega zaščitnega stikala je
potrebno dograditi napravo za ponovni avtomatski vklop. Za večje zahtevnejše
objekte (določi naročnik) je potrebno predvideti dvokrožno napajanje.
POMOŽNI GENERATORJI
Za pomembnejše objekte je potrebno predvideti pomožno napajanje.
MOBILNI ALI PRENOSNI POMOŽNI GENERATORJI
Oprema v elektro omarah mora biti prilagojena (ustrezno preklopno stikalo,
vtikač …) za priklop mobilnega generatorja.
PREKINITEV PRESKRBE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, SAMODEJNI PONOVNI ZAGON
Vsa oprema, ki deluje v ročnem režimu ali samodejnem avtomatskem režimu in je
pred izpadom električne energije delovala, se mora po normalizaciji razmer
samodejno ponovno vključiti. Ponovni zagon posameznih delov mora biti v fazah,
ki zagotavljajo, da maksimalne zahteve po električni energiji ne presežejo
zmogljivosti sistema.
Lokalna avtomatika 
63. člen
Krmilni tokokrogi morajo biti načrtovani tako, da bo možen ročni (lokalni) ali
avtomatski (daljinski) vklop in izklop posameznega pogona. Vsak elektromotorni
pogon se mora napajati preko ustreznega kontaktorja, mehkega zagona ali
frekvenčnega regulatorja.
Frekvenčni pretvorniki in mehki zagoni se naj predvidijo za elektromotorne
pogone – črpalke. Obvezna je uporaba ustreznih EMC filtrom proti motnjam v
lokalno delovanje in v mrežo.
Merilni tokokrogi (nivo, tlak …) se naj napajajo preko ustreznega ON line UPS-a.
Glede same izvedbe je, zaradi unifikacije opreme potrebno, upoštevati izvedbo na
obstoječih objektih.
Glede same izvedbe posameznih razdelilcev je, zaradi unifikacije opreme,
potrebno upoštevati že izveden sistem krmiljenja na obstoječih objektih.
Vsi elementi lokalne avtomatike (varovalke, kontaktorji, frekvenčni regulatorji,
mehki zagoni, releji, stikala, prikazovalniki, PLC in telemetrični del) naj bodo
vgrajeni v eno omaro. Interne povezave iz FRM na FRM z vmesnimi omaricami in na
to posebej še telemetrične omare, niso dopustne. V omari predvideti najmanj 30 %
prostega prostora za dodatne dograditve.
Vsi razvodni kabli tehnologije, moči in luči morajo biti ustreznega tipa, izvodi
na priključnih mestih se mehansko zaščitijo z gibljivimi PVC cevmi, oziroma z
PVC kinetami. Kabli tehnologije in kabli meritev oziroma regulacije morajo biti
položeni v predpisanih odmikih in posebnih ceveh.
Kabli frekvenčnih regulatorjev in mehkih zagonov morajo biti oklopljeni (tip
Lapp NYCY-J ali podobno).
Predvideti kontrolo vstopa v objekte (brezkontaktna elektronska ključavnica).
Ključavnica se naj uporablja z brezkontaktnimi čip karticami, upravljanje s
karticami bi naj bilo izvedeno nivojsko glede na dodeljena pooblastila, ki jih
določi upravljavec. Parametrizacija se mora izvajati iz centra. Predvideti
ustrezno prenapetostno zaščito za napajalne vode, komunikacijske vode,
telefonske linije, tokovne zanke, modeme …
Komunikacije med objekti naj potekajo po optičnem kablu, telefonski liniji, GPRS
modemu ali wifi komunikacijah, kjer pa radijska povezava že obstaja, jo je
potrebno vključiti v sistem prenosa.
Napajalna napetost je 230 V iz ON line UPS naprave, merilniki morajo imeti
izhodne signale (4–20 mA, 0–10 V) za zvezne meritve in potencialno proste
kontakte za digitalne signale.
Merilniki pretokov morajo imeti izhod trenutnega pretoka in kumulativnega
pretoka. Merilni instrumenti morajo imeti na dovodni strani prenapetostne
zaščite 230 V, na izhodnem analognem signalu pa zaščitne prenapetostne odvodnike
neposredno pred vhodom v krmilnik.
V objekte vgraditi analizatorje parametrov električne energije. Podatki (cos φ,
delovna moč, jalova moč …) se preko vodila RS485 prenašajo v krmilnik, od tu pa
v center vodenja za prikaz in nadaljnjo obdelavo.
Telemetrični sistem 
64. člen
TELEMETRIJSKE ZAHTEVE – TRC
Pri projektiranju in izvedbi telemetrijskega sistema vodovodnega sistema
(črpališča, vodohrani, prečrpališča, priprava vode), je potrebno upoštevati
tehnične standarde in smernice, ki se že uporabljajo v obstoječem telemetričnem
sistemu upravaljavca.
Oprema telemetrije mora biti v celoti kompatibilna z obstoječim telemetrijskim
sistemom, zaradi sinergijskih učinkov kot so vzdrževanje, minimizacija stroškov
...
Za pristop k izvedbi algoritmov je predhodno potrebno izdelati ustrezne OQ
tabele s funkcijskimi podatki o I/O točkah. Med izvedbo pa uporabljati IQ
tabele.
PRENOS PODATKOV
Podatki iz lokalnih objektov (vodohrani, črpališča, priprave vod …) v nadzorni
center ali med njimi, se naj posredujejo preko optičnega kabla, telefonskih
linij, GPRS modemov ali Wi-fi komunikacijah, kjer pa radijska povezava že
obstaja, jo je potrebno vključiti v sistem prenosa.
KRMILNIK
Programabilni krmilniki PLC morajo biti opremljeni z vhodnimi/izhodnimi moduli,
vmesniki, LCD displejem, napajanjem ... RAM spomini morajo biti zaščiteni z
ustreznimi baterijami, ki zagotavljajo vsaj štiriindvajseturno hranjenje vseh
podatkov v primeru prekinitve napajanja.
Baterije morajo biti opremljene s signalno svetilko, ki opozarja, da je baterija
izpod min nivoja („Battery low“). LED prikazovalniki ali LCD prikazovalniki, ki
prikazujejo status vhod/izhod, morajo biti nameščeni tako, da so upravljalcu ali
vzdrževalcu dobro vidni. Opis vseh vhodov in izhodov na PLC opremi, mora biti
stalno pritrjena na PLC-ju ali na vratih omarice.
Na krmilnik se vodijo signali:
– Stanja motorskih odklopnikov (delovanje, napaka, izpad) delovanje el.motornega
pogona (potrditev iz kontaktorja, ali naprave za mehki zagon ali FRM
regulatorja);
– Stanja pomožnih relejev pogojev delovanja, stanja krmilnih stikal (ročno,
izklop, avtomatsko);
– Stanja odklopnega stikala vgrajenega v močnostni tokokrog pri elektromotornem
pogonu (servisno stikalo);
– Vsa stanja frekvenčnih regulatorjev z BUS vodili napr. CAN Modbus;
– Merilni signali iz merilnikov vgrajenih na objektih s tokovnimi zankami 4…20
mA…
LOKALNI OBJEKTI
Funkcionalnost TRC sistema v DISLOCIRANIH OBJEKTIH mora zagotavljati:
– Zanesljivo delovanje lokalne avtomatike ob implementaciji že obstoječih
algoritmov, ki se naj smiselno uporabijo tudi na novih objektih;
– Dogodkovno javljanje iz dislociranih objektov v center (»unsolicited
mesaging«);
– Direktne povezave med lokalnimi objekti brez posredovanja centra;
– Možnost sprememb lokalne programske opreme iz centra;
– Obvezno je lokalno logiranje (shranjevanje s časovno značko) vseh podatkov (v
primeru izpada komunikacije s centrom …);
– Arhiviranje logiranih in trenutnih podatkov v sodobni procesni bazi (»data
with time stamp«);
– Na lokalnih PLC-jih naj bo dana možnost hitrih analognih meritev in določanja
min in max vrednosti v poljubnem časovnem intervalu;
– Možnost pošiljanj SMS alarmnih stanj direktno z dislociranih objektov in
centra k vsaj štirim skupinam po 4 telefonske številke v centru;
– Varovanje objektov (lokalov) in kontrola vstopa z identifikacijo – CHIP
kartice;
– Povezave po optičnem kablu, telefonski liniji, GSM/GPRS modemu ali WI-FI
komunikacijah, kjer pa radijska povezava že obstaja, jo je potrebno vključiti v
sistem prenosa. Dana naj bo možnost kombinacija izbire vrste prenosa.
CENTER VODENJA
Funkcionalnost TRC sistema v CENTRU mora zagotavljati:
– SCADA – sistem razširljiv v vse smeri s celovito podporo za ODBC zajemanje,
urnik in prikaz historiranih podatkov, objektno grafiko s podporo za ActiveX
objekte in dokumente ter možnostjo dela v plasteh,“Secure Containment”,
VisiconX, VBA komandni jezik, auto-failover opcijo, “Message Handler” paket.
Uporabiti že obstoječe SCAD-a sisteme iFIX in iHistorian;
– Računalniško podporo s terminalskim strežnikom z več dostopi hkrati (število
določi naročnik naknadno), min. št. je 5 sočasnih dostopov in možnostjo
oddaljenega dostopa do podatkov preko interneta;
– Funkcionalnost dvojnega – redundandnega centra in uporaba SAN diskovnih polj;
– Za varovanje podatkov se uporablja RAID 5 podatkovno polje;
– Podporo za različne komunikacijske medije (optika, GSM/GPRS, radio, klicna
linija, fiksna žična povezava);
– Komunikacijski protokol za povezavo dislociranih objektov s centrom, ki
temelji na svetovnih komunikacijskih standardih in podpira:
– Ciklično klicanje naprav (»polling«); 
– Samodejno javljanje naprav (»unsolicited mesaging«); 
– Forsirano klicanje iz centra (»urged calling from center – »polled report by
exception«); 
– Prenos podatkov opremljenih s časovno značko (»data with time stamp«). 
– Komunikacijski protokol mora imeti možnost za delo z več skupinami
komunikacijskih gonilnikov, kar pomeni možnost mešane uporabe komunikacijskih
poti; serijska, ethernet …;
– Sistem komunikacij naj omogoča mrežno delovanje sistema, ki je neodvisno od
delovanja centra, ker nudi večjo varnost od zvezdastega – v sistemu zvezde vse
sloni na centru;
– Center naj služi za:
– Pregled in upravljanje sistema; 
– Nastavitve in sprememb podatkov na lokalih; 
– Arhiviranje in pregled podatkov; 
– Tudi javljanje alarmnih stanj z SMS, mail … 
– Več nivojsko delo na SCAD-i selektivno z gesli;
– Možnost, da operaterji na SCAD-i delajo več nivojsko, selektivno s prijavo
preko gesla. Operater se naj registrira skupaj s potrebnimi atributi (user,
datum, čas); Privzeti režim obratovanja ob zagonu uporabniškega programa v
centru vodenja je daljinski nadzor, kar pomeni, da obratuje sistem po trenutno
vpisanih parametrih – lokalno avtomatsko; Drugi režim obratovanja centra vodenja
je – ročno daljinsko upravljanje; V tem režimu zamenja operater avtomatsko
funkcijo lokalnega avtomata in z manipulacijami direktno upravlja z izhodi
lokalnega krmilnika;
– Selektivno pošiljanje alarmnih SMS sporočil večim skupinam vzdrževalcev (vsaj
4). Vsaka skupina naj ima možnost pošiljanja min. na 4 telefonske številke in
nastavitev časovnega zamika med njimi z možnostjo potrditve sprejema SMS-a;
– Omogočiti pošiljanje e-mailov na podlagi alarmov …
C.12 DEZINFEKCIJA PITNE VODE 
65. člen
Dezinfekcija pitne vode je postopek, s katerim uničujemo bolezenske
mikroorganizme. Z dezinfekcijo pitne vode preprečujemo širjenje nalezljivih
bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, ki se prenašajo s pitno vodo in je
nujen postopek v pripravi pitne vode. Uporabita se plinski klor in
Na-hipoklorit.
66. člen
DEZINFEKCIJA V VODOHRANIH VOLUMNA ≤ 75 m3 z Na-hipokloritom
Dezinfekcija pitne vode se izvaja z Na-hipokloritom, na osnovi meritve prostega
klora.
Voda, ki gre v distribucijo se preko obtočne črpalke dovaja do analizatorja
prostega klora (cca 0,7 l/min) z vgrajenim indikatorjem pretoka vode, skozi
merilno celico ali sondo, ki preko interne regulacije krmili dozirno črpalko z
dezinfekcijskim sredstvom.
Obtočna voda s klorom se preko difuzorja dovaja v vodohran – v bližino sesalnega
koša. Pred sesalnim košem, se tako ustvarja ''oblak'' klorirane vode, s
predvideno dozo prostega klora.
Sistem mora omogočati napajanje vodohranov z dvema vodnima celicama. Po
doziranju Na-hipoklorita, se vod razcepi na dve veji, ločeni z ventiloma, tako
da je možen poseg v eno celico, ko druga obratuje. Sistem mora zagotavljati
konstantno dozo prostega klora v pitni vodi.
Potrebna oprema: analizator z regulatorjem, dozirna črpalka, obtočna črpalka,
razvod d32 mm, lovilna posoda, ADR posoda z Na-hipokloritom, elektro omara z
varovalnimi in krmilnimi elementi. Oprema mora omogočati spremljanje parametrov
preko SCADE v nadzornem centru.
DEZINFEKCIJA V VODOHRANIH VOLUMNA ˂ 400 m3 z Na-hipokloritom
Dezinfekcija pitne vode se izvaja z Na-hipokloritom, na osnovi meritve pretoka
vode in merjenja prostega klora.
Voda, ki gre v distribucijo se preko obtočne črpalke dovaja do analizatorja
prostega klora (cca 0,7 l/min) z vgrajenim indikatorjem pretoka vode, skozi
merilno celico ali sondo.
Na distribucijski vod se poleg obtočne črpalke vgradi tudi merilnik pretoka s
tokovnim 4–20 mA, ali impulzom izhodom (1–5 l/impulz).
Na samostojno CPU-centralno procesno enoto dezinfekcije se vodijo signali iz
analizatorja, merilnika pretoka, dozirne črpalke, sesalne sonde – nivo
Na-hipoklorita (REZERVA – PRAZNO). V primeru da NI porabe vode – pretoka, se
dozirna črpalka izključi, meritev prostega klora pa še vedno poteka. CPU mora
omogočati spreminjanje parametrov (alarmi, limiti), izpis alarmov, pregled
zgodovine in prenos podatkov preko SCADE v nadzorni center.
Obtočna voda s klorom se dovaja preko difuzorja, v vodohran – v bližino
sesalnega koša. Pred sesalnim košem, se tako ustvarja ''oblak'' klorirane vode,
s predvideno dozo prostega klora.
Sistem mora omogočati napajanje vodohranov z dvema vodnima celicama. Po
doziranju Na-hipoklorita, se vod razcepi na dve veji, ločeni z ventiloma, tako
da je možen poseg v eno celico, ko druga obratuje. Sistem mora zagotavljati
konstantno dozo prostega klora v pitni vodi in izključiti delovanje dozirne
črpalke, ko ni pretoka (ali pa je minimalen), da doziranje hitro reagira glede
na pretok.
Potrebna oprema: analizator, dozirna črpalka, CPU – centralna procesna enota,
obtočna črpalka, merilnik pretoka, razvod Ø32 mm, lovilna posoda, ADR posoda z
Na-hipokloritom, elektro omara z varovalnimi in krmilnimi elementi.
DEZINFEKCIJA V VODOHRANIH VOLUMNA ≥ 400 m3 s PLINSKIM KLOROM
Dezinfekcija pitne vode se izvaja s plinskim klorom, na osnovi meritve pretoka
vode in merjenja prostega klora.
Celotni sistem krmili samostojna CPU-centralno procesna enota dezinfekcije, ki
napaja in prejema podatke iz ostalih enot (analizator klora, merilnik pretoka,
vakuumski regulator, motorni ventil, sonda za detekcijo klora, zaporni sistem,
črpalka za povišanje tlaka).
Voda, ki gre v distribucijo se preko obtočne črpalke dovaja do analizatorja
prostega klora (cca 0,7 l/min), z vgrajenim indikatorjem pretoka vode, skozi
merilno celico ali sondo.
Predvidena oprema za doziranje plinskega klora, mora delovati na principu
vakuuma, tako da je vsa klorna instalacija, od vakuumskega regulatorja pa do
mesta uvajanja – ejektorja, v podtlaku. V primeru poškodbe cevi, se regulator
pod vzmetjo zapre in tako se onemogoči izhajanje plinskega klora v okolico.
Črpalka za pogon ejektorja se določi na osnovi pretoka in tlaka vode v omrežju.
Dozirna količina plinskega klora se regulira z elektromotornim ventilom.
V klorni postaji so jeklenke z utekočinjenim klorom. Število se določi na
podlagi porabe – pretoka vode. JEKLENKE KLORA JE POTREBNO ENKRAT LETNO DOSTAVITI
V POLNILNICO zaradi pregleda, zato je potrebno izbrati jeklenke ustrezne
velikosti.
Jeklenke morajo biti pritrjene – varovane pred padcem, s stenskim nosilcem. V
klorni postaji sta na stenskem nosilcu – adapterju z grelcem, vgrajena dva
vakuumska regulatorja in preklopnik. Vakuumski regulator ima vgrajen izhod
PRAZNO. Ko je ena stran prazna se avtomatsko preko vakuumskega preklopnika,
priključi polna jeklenka, tako da ni obratovanja brez klora.
Zaradi varnosti se v prostor z jeklenkami, vgradi detektor klora v zraku in
zaporni sistem. V primeru izhajanja plinskega klora v prostor, detektor klora
zazna izpust in aktivira zaporni sistem, ki prepreči nadaljnjo nekontrolirano
izhajanje plinskega klora v prostor. CPU vse podatke pošilja v nadzorni center
preko telemetrije. Za pošiljanje podatkov se uporabi analogne izhode, digitalne
izhode, Modbus RTU in Modbus TCP/IP. Za prejemanje podatkov uporabi analogne
vhode, digitalne vhode, Modbus RTU in Modbus TCP/IP.
Vhodni in izhodni parametri, ki se pošiljajo preko telemetrije v nadzorni
center: prazna jeklenka klora, količina prostega klora v vodi, izpust klora,
delovanje oziroma napaka sistema, nastavitev želene vrednosti klora v vodi.
Zaporni sistem mora zagotavljati varno zaprtje ventilov na jeklenkah klora v
primeru uhajanja klora brez vstopa v prostor z jeklenkami. Ventili se zaprejo
avtomatsko preko detektorja klora ali pa se ročno aktivirajo z varnostno tipko,
ki je nameščena zunaj prostora, kjer se skladišči klor. Ponovno aktiviranje
sistema se mora izvesti ročno (odpreti ventile in nastaviti nadzorno ploščo v
stanje pripravljenosti). Sistem za pogon mora biti opremljen z rezervno baterijo
v primeru izpada električne energije.
Kapaciteta opreme se določi na podlagi pretoka in tlaka v omrežju.
DEZINFEKCIJA NA CEVOVODU z Na-hipokloritom
Vgrajeni analizator meri prosti klor in ga preko dozirne črpalke, po potrebi
dodaja v statično mešalo.
Dimenzije statičnega mešala se določijo na podlagi preseka in hitrosti vode v
glavnem cevodu. Analizator z vgrajenim regulatorjem, krmili dozirno črpalko.
Črpalka ima vgrajen koračni motor, ki skrbi za kontinuirano doziranje – brez
impulzov.
Potrebna oprema: analizator z regulatorjem, dozirna črpalka, statično mešalo,
lovilna posoda, ADR posoda z Na-hipokloritom, elektro omara z varovalnimi in
krmilnimi elementi. Oprema mora omogočati spremljanje parametrov preko SCADE v
nadzornem centru.
DEZINFEKCIJA NA CEVOVODU s PLINSKIM KLOROM
Dezinfekcija pitne vode se izvaja s plinskim klorom, na osnovi meritve pretoka
vode in merjenja prostega klora.
Celotni sistem krmili samostojna CPU-centralno procesna enota dezinfekcije, ki
napaja in prejema podatke iz ostalih enot (analizator klora, merilnik pretoka,
vakuumski regulator, motorni ventil, sonda za detekcijo klora, zaporni sistem,
črpalka za povišanje tlaka).
Voda, ki gre v distribucijo, se preko obtočne črpalke dovaja do analizatorja
prostega klora (cca 0,7 l/min) z vgrajenim indikatorjem pretoka vode, skozi
merilno celico ali sondo.
Predvidena oprema za doziranje plinskega klora, mora delovati na principu
vakuuma, tako da je vsa klorna instalacija, od vakuumskega regulatorja pa do
mesta uvajanja – ejektorja, v podtlaku. V primeru poškodbe cevi, se regulator
pod vzmetjo zapre in tako onemogoči izhajanje plinskega klora v okolico. Črpalka
za pogon ejektorja se določi na osnovi pretoka in tlaka vode v omrežju. Dozirna
količina plinskega klora se regulira z elektromotornim ventilom.
V klorni postaji so jeklenke z utekočinjenim klorom. Število se določi na
podlagi porabe – pretoka vode. JEKLENKE KLORA JE POTREBNO ENKRAT LETNO DOSTAVITI
V POLNILNICO zaradi pregleda, zato je potrebno izbrati jeklenke ustrezne
velikosti.
Jeklenke morajo biti pritrjene – varovane pred padcem, s stenskim nosilcem. V
klorni postaji sta na stenskem nosilcu – adapterju z grelcem, vgrajena dva
vakuumska regulatorja in preklopnik. Vakuumski regulator ima vgrajen izhod
PRAZNO. Ko je ena stran prazna se avtomatsko preko vakuumskega preklopnika,
priključi polna jeklenka, tako da ni obratovanja brez klora.
Zaradi varnosti se v prostor z jeklenkami, vgradi detektor klora v zraku in
zaporni sistem. V primeru izhajanja plinskega klora v prostor, detektor klora
zazna izpust in aktivira zaporni sistem, ki prepreči nadaljnjo nekontrolirano
izhajanje plinskega klora v prostor.
CPU vse podatke pošilja v nadzorni center preko telemetrije. Za pošiljanje
podatkov se uporabi analogne izhode, digitalne izhode, Modbus RTU in Modbus
TCP/IP. Za prejemanje podatkov uporabi analogne vhode, digitalne vhode, Modbus
RTU in Modbus TCP/IP.
Vhodni in izhodni parametri, ki se pošiljajo preko telemetrije v nadzorni
center: prazna jeklenka klora, količina prostega klora v vodi, izpust klora,
delovanje oziroma napaka sistema, nastavitev željene vrednosti klora v vodi.
Zaporni sistem mora zagotavljati varno zaprtje ventilov na jeklenkah klora v
primeru uhajanja klora brez vstopa v prostor z jeklenkami. Ventili se zaprejo
avtomatsko preko detektorja klora ali pa se ročno aktivirajo z varnostno tipko,
ki je nameščena zunaj prostora, kjer se skladišči klor. Ponovno aktiviranje
sistema, se mora izvesti ročno (odpreti ventile in nastaviti nadzorno ploščo v
stanje pripravljenosti). Sistem za pogon mora biti opremljen z rezervno baterijo
v primeru izpada električne energije.
Kapaciteta opreme se določi na podlagi pretoka in tlaka v omrežju.
C.13 ZAŠČITA PRED POŽAROM 
67. člen
V kolikor obstajajo tehnične možnosti, lahko ob izpolnjevanju sanitarnih
pogojev, vodovodni sistem napaja naprave, ki služijo za gašenje požarov. Te
naprave so hidranti in hidrantna omrežja.
Hidrante vgrajujemo na sekundarnem omrežju oziroma izjemoma na primarnem omrežju
na način, ki ga določajo predpisi o požarni varnosti. Minimalni premer cevovoda,
na katerega se priključuje hidrant, je DN 100. Hidranti so lahko podzemni ali
nadzemni DN 80.
68. člen 
Iz vodovodnega sistema se lahko glede na tehnične možnosti zagotavlja voda za
gašenje enega požara, s pretokom do 10 l/s, v času trajanja 2 ur, oziroma
skupnega volumna do 72 m3.
69. člen 
Hidranti morajo zagotavljati praznjenje v zaprtem položaju (pripadajoči drenažni
element in gramozni tampon za praznjenje hidranta kot varovanje proti
zamrznitvi).
Glava podzemnega hidranta sme biti maksimalno 30 cm pod niveleto pripadajoče
cestne kape.
70. člen 
Omrežja, ki služijo za napajanje hidrantov, so lahko javna ali interna.
Javna so sekundarni cevovodi z vgrajeni hidranti in potekajo po javnem zemljišču
ali zemljišču v zasebni lasti ter jih vzdržuje upravljavec z namenom zaščite
večje strnjene skupine hiš.
Interno hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika, ki se mora
obvezno nahajati, oziroma priključiti za obračunskim vodomerom in ga vzdržuje
uporabnik.
71. člen 
Na območjih, kjer ni tehničnih možnosti za priključevanje hidrantov in
hidrantnih omrežij na javni vodovod, se mora požarna varnost zagotavljati na
druge načine.
72. člen 
Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti
ter morajo biti ves čas dostopni in v brezhibnem stanju.
Odvzem vode iz hidrantov je dovoljen samo v primerih, ko se voda uporabi za
gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod. Ostali
odvzemi pitne vode iz javnih hidrantov brez izdanega soglasja upravljavca
javnega vodovoda so prepovedani.
Polnjenje gasilskih cistern je poleg primerov iz prejšnjega odstavka dovoljeno
tudi na polnilnicah (jaških za odvzem vode s cisternami).
D. TEHNIČNI NORMATIVI ZA PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD 
D.01 VODOVODNI PRIKLJUČKI 
73. člen
Vsaka stavba oziroma gradbeni inženirski objekt ima praviloma le en priključek
na javni vodovod. Vodovodni priključek je spojna cev med javnim vodovodom in
obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom in je del objekta, ki je
v lasti uporabnika. Namenjen je odvzemu vode iz vodovodnega sistema za končno
porabo.
Meja med vodovodnim priključkom in interno instalacijo je obračunski vodomer.
Vodovodni priključki po namenu 
74. člen
Vodovodni priključki se po namenu delijo na:
– stalne priključke, namenjene stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev in
industrije;
– začasne priključke za potrebe gradbišč;
– provizorične priključke, ki so namenjeni obstoječim odjemalcem vode v času
vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju.
Sestavni deli vodovodnega priključka 
75. člen
Sestavni deli vodovodnega priključka:
priključno mesto na javni vodovod s pripadajočimi zapornimi in spojnimi
elementi, vgradno garnituro in cestno kapo
vzdržuje upravljavec javnega vodovoda
priključni cevovod z vsem pripadajočim materialom v dolžini največ 50 m
zaporna armatura (ventil) pred vodomerom
lovilec nesnage (čistilni kos) in montažno-demontažni kos (MDK)
obračunski vodomer
nepovratni ventil
interna vodovodna napeljava
zaporna armatura z izpustom za vodomerom

Oprema merilnega mesta mora biti iz trajno nerjavečega materiala.
76. člen 
Izvedba priključka na cevovod dimenzije DN ≥ 200 praviloma ni dovoljena.
Izjemoma se priključitev dovoli pod pogoji, ki jih določi upravljavec.
Tehnična izvedba priključka 
77. člen
Objekt je potrebno priključiti na javno vodovodno omrežje, s samostojnim
priključkom. Merno mesto in vodomer se izvede na parceli (zemljišče na kateri se
bo gradilo, oziroma dovozna cesta), neposredno za parcelno mejo v vodomernem
jašku. Na že zgrajeni priključek (pred obračunskim vodomerom) ni dovoljeno
priključiti dodatnih uporabnikov.
Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali
zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak z napisom POZOR VODOVOD.
Na javni vodovod ni dovoljeno priključevanje zasebnega vodovoda. Stavbe, oziroma
gradbenega inženirskega objekta, ni dovoljeno oskrbovati s pitno vodo hkrati iz
javnega vodovoda in lastnega vodnega vira ali druge javne oskrbe z vodo.
78. člen 
Priključna cev mora biti vgrajena v zaščitni cevi na naslednjih mestih:
– pod urejenimi površinami, razen pod zelenicami;
– pod povoznimi površinami;
– ob objektih in napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno vodovodno
cev;
– v primerih, ko je dostop zaradi drugih pogojev otežkočen ali onemogočen.
Za zaščito se uporabijo ustrezne zaščitne cevi (PE, PVC, LTŽ, jeklo ...).
Velikost zaščitne cevi mora biti najmanj dve dimenziji večja od priključne cevi.
Zaščitna cev mora biti posneta in vnesena v GIS s potrebnimi atributi. Zaščitno
cev se vgrajuje v ravni liniji, samo z minimalnimi vertikalnimi in
horizontalnimi radiji. Prostor med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno
vodovodne cevi mora biti elastično zatesnjen.
79. člen 
Večstanovanjski, prehrambeni (živilska industrija, gostilne …) in javni objekti
(šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele, zdravstveni domovi idr.) morajo
imeti na interni instalaciji za obračunskim vodomerom odcep za razkuževanje in
sanitarno kontrolo vode (mesto za vzorčenje) ter ustrezna iztočna mesta za
izpiranje.
80. člen 
Na priključku pred glavnim vodomerom ni dovoljeno priključiti nobenega
odvzemnega mesta. V kolikor so na priključek vezani tudi interni hidranti,
morajo biti le-ti priključeni za njim.
81. člen 
Priključek se praviloma naveže na omrežje v ravni črti pravokotno na ulično
steno zgradbe.
82. člen 
V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba,
ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve in za posamezne
dele stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer javna služba ni zagotovljena.
Priključno mesto na javni vodovod 
83. člen
Priključno mesto na javni vodovod mora biti locirano na javni, prosto dostopni
površini.
84. člen 
Priključno mesto na javni vodovod zajema pripadajoči zaporni in spojni element,
vgradno garnituro, cestno kapo in označevalno tablico.
Za priključke dimenzije DN ≤ 63 se priključno mesto izvede z navrtalnim oklepom
za cevi iz PE ali nodularne litine z integriranim zapornim ventilom, bajonetni
priključek zgoraj za vrtljivo koleno (360o – brez vijačenja), spajanje z vgr.
grt. brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj), vrtljivo koleno
(360o), bajonetni priključek za spajanje z navrtalnim oklepom (brez vijačenja),
hitra spojka za spajanje s PE cevjo, notranja in zunanja epoxi zaščita – prašno
barvano, pripadajoča teleskopska vgradna garnitura, spajanje brez dodatnega
fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj).Pod cestno kapo se namesti nosilna
podložna plošča iz umetnega materiala, ki ustreza tipu vgradne garniture ter
cestna kapa. Ohišje kape in pokrov sta iz duktilne litine, bitumensko zaščitena,
pokrov je še dodatno protikorozijsko epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je
konusno s podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje hrupnost.
Pokrov je v celoti odstranljiv. Kapo je možno prilagajati glede na teren s
pripadajočimi distančnimi obroči.
Za priključke dimenzije DN > 63 veljajo določila poglavja – C.07 DIMENZIJE IN
MATERIALI.
Dimenzioniranje priključka 
85. člen
Dimenzije priključnega cevovoda in vodomera se določi na osnovi projektne
dokumentacije. Izračun se izvede na osnovi potrebnega pretoka vode. Ne glede na
izračun je najmanjša velikost priključne cevi DN 32 in najmanjša velikost
vodomera DN 20.
86. člen 
Dimenzijo in vrsto materiala priključka določi upravljavec glede na predvideno
porabo vode po instalacijskem načrtu, ki mora biti sestavni del projektne
dokumentacije ali po oceni glede na število stanovanjskih oziroma poslovnih
enot.
Vodovodni priključek se praviloma izvede iz PE cevi položene v zaščitni cevi
ustreznega profila. Za prehod skozi steno objekta se pri priključnih cevovodih
DN ≤ 50 zahteva vgradnja tipskega prehodnega kosa.
87. člen 
Za vse pogoje projektiranja in izvedbe vodovodnih priključkov, ki se nanašajo na
vgradnjo cevi, vodovodnih armatur, jaškov, odmikov od drugih objektov in
podzemnih komunalnih napeljav in niso posebej navedeni v tem poglavju, se
smiselno uporabljajo druga določila tega tehničnega pravilnika.
88. člen 
V kolikor želi porabnik zmanjšati ali povečati dimenzijo priključka ali
vodomera, ga upravljavec na podlagi predhodno izdanega soglasja za spremembo
priključka, preuredi na stroške uporabnika.
Merilna mesta, vodomerni jaški 
89. člen
Merilna mesta so namenjena vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom.
Dimenzije in lokacije merilnih mest so določene s soglasjem za priključitev na
javno vodovodno omrežje.
Na merilnem mestu se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi
spojnimi kosi v smeri dotoka vode:
– zaporni element;
– čistilni kos in MDK (med prvim zapornim ventilom in vodomerom, pri vodomerih
DN ≥ 50);
– ravni del pred vodomerom (pri vodomerih DN ≥ 50);
– obračunski vodomer;
– ravni del za vodomerom (pri vodomerih DN ≥ 50);
– nepovratni ventil;
– zaporni element.
90. člen 
Meritev porabe vode za stanovanjski in poslovni del mora biti ločena. Tip
obračunskega vodomera odobri in vgradi upravljavec javnega vodovoda na stroške
uporabnika priključka.
Na omrežju javnega vodovoda se lahko vgrajujejo vodomeri za hladno vodo, ki so
izdelani in umerjeni v skladu z veljavno zakonodajo s področja meroslovja.
Obračunski vodomeri na enem priključnem vodovodu morajo biti vgrajeni v enem
merilnem mestu.
91. člen 
Za vodomere dimenzije DN 20 in 25 se uporabljajo tipski vodomerni jaški
naslednji karakteristik:
– iz PE materiala, okrogle oblike, min. notranji svetli premer (DN) 600 mm, min.
višine 1000 mm;
– z izvrtinama Ø 32 mm in prečnim nosilcem;
– zagotovljena mora biti termična izolacija (cona zmrzovanja) minimalno 75 cm;
– bitumizirani LTŽ pokrov ali pokrov iz umetne mase, z napisom »voda«, »vodomer«
ali »vodovod«, z natičnim ključem za odpiranje pokrova;
– gibljiva večslojna ali varjena PP dovodno-odvodna cev, spoj dovodne in odvodne
cevi mora biti oddaljen od telesa jaška minimalno 10 cm;
– mora omogočati naknadno vgradnjo regulatorja tlaka (RT), brez posega v
obstoječo inštalacijo jaška;
– jašek mora ob naknadni nadgradnji omogočati dvig 5–20 cm s poviškom jaška iz
PE materiala;
– vsi pokrovi morajo omogočati možnost zaklepanja.
92. člen 
Uporaba vodomernih jaškov je obvezna za vse objekte, oziroma stalne priključke.
93. člen 
Vodomerni jašek se vgradi na parceli porabnika, neposredno za parcelno mejo, z
ustreznim odmikom od trajno grajenih objektov (vendar ne manj kot 1,00 m).
94. člen 
Za vodomerne jaške, v katere se vgrajujejo vodomeri dimenzij DN ≥ 30, veljajo
določila iz poglavja Vodovodni jaški.
95. člen 
Kadar izvedba vodomernega jaška ni možna, se izjemoma dovoli vgradnja vodomerov
v kletnih prostorih, takoj za vstopom priključne cevi v objekt. Pri tem je
vodomerno mesto lahko samo v skupnih prostorih objekta (hidroforne postaje,
strojnice, kurilnicah), ni pa ga dovoljeno izvesti v zasebnih in bivalnih
prostorih. V primeru spremembe namembnosti teh prostorov v zasebne ali bivalne
prostore, je potrebno vodomerno mesto prestaviti v vodomerni jašek izven objekta
oziroma na ustrezno mesto v skladu s tem pravilnikom.
96. člen 
V primeru, ko je vodomer v objektu, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– vodomer mora biti pritrjen na ustrezen tipski nosilec vodomera;
– prehod cevovoda skozi steno jaška se mora izvesti vodotesno s tipskim
fazonskim kosom;
– cevovod od prehoda skozi steno do vodomera mora biti izveden z tipskim
prehodnim kosom;
– vodomeri morajo biti vgrajeni na suhem, svetlem, čistem ter lahko in vedno
dostopnem mestu s stojno višino najmanj 1,70 m in urejenim odtokom vode v
kanalizacijo;
– temperatura na merilnem mestu ne sme biti nižja od +4 °C in ne višja od +30 °C
(vodomer mora biti zavarovan pred zmrzovanjem);
– merilno mesto mora imeti izveden odtok, ki omogoča zbiranje in odvajanje
kondenzne vode ali vode, iztekle zaradi popravil v merilnem mestu.
D.02 INTERNA VODOVODNA NAPELJAVA PORABNIKA 
97. člen 
Na interni vodovodni napeljavi mora biti nameščen varnostni ventil. Od
varnostnega ventila mora biti izveden izpust vode v kanalizacijo. Za
preprečevanje prevelikega nihanja tlaka in iztekanja vode iz varnostnega ventila
je potrebno na internem vodovodu izvesti pretočno raztezno posodo.
98. člen 
V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezen del stavbe (stanovanjske in
poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z internimi vodomeri
(delilniki).
Upravnik stavbe na podlagi odčitkov pripravi delilnik porabe vode z deleži v %
za posamezno enoto v objektu. V primeru, da objekt ni opremljen z internimi
vodomeri, upravnik pripravi delilnik porabe vode po drugem ključu v skladu z
zakonodajo.
Za stavbe, v katerih upravnik po zakonodaji ni obvezen, lahko obveznosti
upravnika prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni
dogovor.
V primeru, da upravnik ni določen, se stroški porabe pitne vode delijo v enakih
deležih za vsako posamezno enoto v stavbi.
99. člen 
Če je tlak v omrežju višji od 5,5 bar, se pred obračunskim vodomerom vgradi
naprava za znižanje tlaka (reducirni ventil – regulator tlaka), ki je sestavni
del priključka. Za vsakim reducirnim ventilom mora uporabnik na interni hišni
instalaciji obvezno vgraditi varnostni ventil.
Vključitev naprav uporabnika na interni vodovodni instalaciji 
100. člen
Naprave za gretje vode in druge tovarniške in tehnične naprave, ki rabijo vodo
iz javnega vodovodnega omrežja ter delujejo pod višjim tlakom, kot je v omrežju
in lahko povzročajo vračanje vode v omrežje, morajo biti izvedene na način, da
je povratni tok vode iz interne instalacije v javno vodovodno omrežje onemogočen
(ločevalnik pretoka).
101. člen 
Interna instalacija uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi,
katere lahko ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena tako, da
je povratni tok vode iz interne instalacije v javno vodovodno omrežje onemogočen
(ločevalnik pretoka).
102. člen 
V primeru, da tlačne razmere ne zagotavljajo tlakov nad 1,5 bar na mestu
obračunskega vodomera pri pretoku nič in kadar pri maksimalni porabi ni
zagotovljen tlak najmanj 0,5 bara na najvišjem iztočnem mestu, je potrebno
vgraditi napravo za dvig tlaka na delu interne vodovodne instalacije za
obračunskim vodomerom.
Naprava za zviševanje tlaka preko proste gladine mora biti izdelana in vgrajena
v skladu s projektno dokumentacijo, predpisi in standardi.
Vgradnja naprava za dvig tlaka ob zagonu, obratovanju in ustavitvi ne sme
povzročati hidravličnih motenj – sunkov v obstoječem vodovodnem omrežju. Rešitev
poda projektant interne vodovodne instalacije v odvisnosti od potrebnih količin
vode in obratovalnih pogojev v soglasju z upravljavcem javnega vodovoda.
Naprave za znižanje ali zvišanje tlaka za obračunskim vodomerom so del interne
hišne instalacije.
D.03 VZDRŽEVANJE IN OBNOVA PRIKLJUČKOV TER INTERNE VODOVODNE INSTALACIJE 
103. člen
Stroške za vzdrževanje priključkov zagotavlja upravljavec vodovoda in so
vključeni v stroške omrežnine.
104. člen 
Stroške za obnovo priključkov:
– do spoja pred prehodom skozi zunanjo steno ali temelj objekta (v primeru, ko
je vodomer v objektu);
– do vodomera (v primeru, ko je vodomer v vodomernem jašku);
zagotavlja upravljavec vodovoda in so vključeni v stroške omrežnine.
Vodovodni priključek se mora obnoviti:
– če njegovo stanje kaže na dotrajanost;
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
– če se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska infrastruktura.
105. člen 
Stroške za ureditev, vzdrževanje in obnovo interne vodovodne instalacije
zagotavljajo lastniki objektov.
Ureditev interne vodovodne instalacije in merilnih mest v skladu s tem
pravilnikom se mora izvesti v roku pet let od pričetka njegove veljavnosti.
Interna vodovodna instalacija se mora obnoviti:
– če njeno stanje kaže na dotrajanost;
– če njeno stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;
– če je zgrajena iz zdravstveno neustreznih materialov.
E. NAČIN ZAGOTAVLJANJA OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNEGA VODOVODA 
106. člen
Javni vodovod se prenese upravljavcu v uporabo in upravljanje s Pogodbo o
poslovnem najemu gospodarske javne infrastrukture za izvajanje gospodarske javne
službe.
Prevzem objektov in naprav javnega vodovoda 
107. člen
Prevzem novih objektov se izvede z zapisnikom, z naslednjimi obveznimi prilogami
in podatki:
– projektna dokumentacija (PGD, PZI, PID, geodetski načrt izvedenega objekta);
– gradbeno in uporabno dovoljenje;
– investicijska vrednost objekta po končnem obračunu;
– letna amortizacija objekta.
108. člen 
Pri obstoječih objektih, kjer dokumentacija ne obstaja, se dodatno izdela
zapisnik o pregledu obstoječega objekta, v katerem se opredelijo ugotovljene
pomanjkljivosti, ter roki in potrebni ukrepi za njihovo odpravo.
Stroške za odpravo pomanjkljivosti nosi lastnik objekta.
Tekoče in intervencijsko vzdrževanje javnega vodovoda 
109. člen
Za tekoče vzdrževanje se štejejo vzdrževalna dela, ki se praviloma pojavljajo
vsako leto in se ponavljajo v bolj ali manj enakomernih časovnih presledkih
(npr. barvanje, mazanje, čiščenje, redno letno zamenjevanje delov ipd.)
110. člen 
Za občasno (intervencijsko) vzdrževanje se štejejo vzdrževalna dela, ki se
pojavljajo občasno, če taka dela po računovodskih predpisih, ki veljajo za
izvajalca, ne predstavljajo povečanja koristnosti ali podaljšanja dobe
koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev. Za občasno vzdrževanje se štejejo
tista dela, ki se po računovodskih predpisih izkazujejo kot strošek in ne kot
vlaganja v povečanje vrednosti osnovnih sredstev.
Pregled projektov 
111. člen
Vsi predvideni posegi ali gradnje, ki se izvajajo in vplivajo na obstoječe ali
predvideno obratovanje vodovodnega sistema, morajo biti projektno obdelani v
skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in s tem tehničnim pravilnikom. Vsi ti
projekti morajo biti upravljavcu javnega vodovodnega sistema predloženi v
pregled in soglasje. Upravljavec ima pravico nepopolno dokumentacijo zavrniti in
zahtevati njeno dopolnitev skladno z določbami tega tehničnega pravilnika.
Upravljavski nadzor 
112. člen
Za vse gradnje in rekonstrukcije vodovoda (cevovodi, objekti in naprave), se
mora pridobiti ustrezno soglasje upravljavca.
Upravljavec izvaja upravljavski nadzor, skladno z izdanimi pogoji in soglasji,
določili tega tehničnega pravilnika in ostalimi predpisi in standardi, ki
veljajo za področje vodooskrbe. Sredstva za izvajanje upravljavskega nadzora
morajo zagotoviti investitor in morajo biti vključena v izvedbo projekta.
113. člen 
Fizičnim in pravnim osebam oziroma uporabnikom javnega vodovoda in drugim
nepooblaščenim osebam, ni dovoljeno posegati v javni vodovod. Na trasi javnega
vodovoda in v njegovem varovalnem pasu se ne sme graditi, postavljati objektov,
nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile
poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanja in vzdrževanje.
Kataster GJI 
114. člen
Za vse gradnje in rekonstrukcije vodovoda (cevovodi, objekti in naprave), se
mora izvesti prenos izvedenega stanja v Zbirni kataster gospodarske javne
infrastrukture na GURS.
Prenos izvede upravljavec vodovoda po predaji vse potrebne dokumentacije in
podatkov. Stroški za prenos izvedenega stanja v Zbirni kataster javne
infrastrukture morajo biti vključeni v izvedbo projekta.
G. IZDAJA SOGLASIJ ZA GRADNJO IN PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD 
115. člen
Vsa soglasja za gradnjo in priključevanje na javni vodovod izdaja upravljavec
vodovoda.
Izdaja projektnih pogojev in soglasij 
116. člen
Projektni pogoji so dokument, s katerim se določa:
– pogoje, ki jih projektant in investitor morata upoštevati pri načrtovanju
predvidenega inženirskega objekta;
– pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri delih v območju obstoječih vodovodnih
objektov in naprav;
– pogoje za priključitev že obstoječih stavb na javno vodovodno omrežje.
Postopek za izdajo projektnih pogojev se prične z oddajo izpolnjene vloge za
izdajo projektnih pogojev.
Brez izpolnitve projektnih pogojev ni mogoče pridobiti soglasja upravljavca
vodovoda. Postopek za izdajo soglasja se prične z oddajo izpolnjene vloge za
izdajo soglasja. Upravljavec lahko izda soglasje brez projektnih pogojev, v
kolikor oceni, da niso potrebni.
Soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja 
117. člen
Soglasje se izda, ko so izpolnjeni projektni pogoji in ugotovljena skladnost
projektnih rešitev s tem pravilnikom. K vlogi za izdajo soglasja je potrebno
priložiti projektno dokumentacijo (PGD) in projektne pogoje upravljavca.
Upravljavec lahko izda soglasje brez projektnih pogojev, v kolikor oceni, da
niso potrebni.
Soglasje za priključitev 
118. člen
K vlogi za izdajo soglasja za novogradnje je potrebno priložiti projektno
dokumentacijo (PGD) in projektne pogoje upravljavca. Upravljavec lahko izda
soglasje brez projektnih pogojev, v kolikor oceni, da niso potrebni.
Za obstoječe objekte se soglasje za priključitev izda na podlagi popolne vloge
uporabnika.
Soglasje za priključitev je možno izdati samo na območju, kjer je izvedeno javno
vodovodno omrežje, ki je predano upravljavcu v upravljanje. Izjemoma se soglasje
za priključitev lahko izda ob predložitvi izjave občine, da bo manjkajoči
cevovod izvedla v roku enega leta.
Soglasje za začasni vodovodni priključek 
119. člen
Soglasje za začasni vodovodni priključek se izda samo v primeru gradbišč.
K vlogi za izdajo soglasja za začasni priključek je potrebno priložiti veljavno
gradbeno dovoljenje, situacijski načrt z vrisanim objektom in razločno vidnimi
parcelnimi številkami, soglasje za prekop, oziroma koriščenje cestišč in
služnosti na zemljiščih, preko katerih poteka priključek.
Soglasje za spremembo priključka 
120. člen
Vloga se poda na pripravljenem obrazcu, v katerem se navede na kaj se sprememba
nanaša (selitev vodomera v vodomerni jašek, sprememba DN vodomera …).
V primeru, spremembe DN vodomera, na katerega so vezani interni hidranti
uporabnika, ja potrebno k vlogi priložiti ustrezno požarno študijo.
Soglasje za odvzem pitne vode iz hidranta 
121. člen 
Soglasje za odvzem pitne vode iz hidranta je možno izdati samo v primeru, če je
uporabnik občina ali izvajalec občinske javne službe.
K vlogi za izdajo soglasja je potrebno priložiti potrdilo upravnih organov o
dovoljenju javne prireditve ali utemeljitev za upravičenost rabe vode za potrebe
izvajanja javne službe ter situacijski načrt z vrisanim mestom rabe.
Smernice k prostorskim izvedbenim aktom 
122. člen
Smernice k prostorskim izvedbenim aktom, ureditvenim in lokacijskim načrtom
vsebujejo načelna stališča in pogoje upravljavca k predvidenim trasam komunalnih
vodov, odmike od obstoječih vodovodnih objektov in naprav za oskrbo z vodo,
izpolnjevanje pogojev varovanja vodnih virov glede na vrsto vodovarstvenega
pasu, potrebne in razpoložljive kapacitete vode, tlačne razmere, potrebno
zaščito cevovodov, odmike, križanja, požarno varstvo, ki ga zagotavlja javni
vodovod ter drugo.
V slučaju novih potreb, ki presegajo obstoječe zmožnosti vodooskrbnih objektov
in naprav, upravljavec predpiše pogoje za njihovo dosego.
Mnenja k prostorskim izvedbenim aktom 
123. člen
Pozitivno mnenje se izda, ko so izpolnjene oziroma upoštevane smernice in
ugotovljena skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom.
K vlogi za izdajo mnenja je potrebno priložiti dokumentacijo (celotni izvedbeni
akt) vključno s predhodno izdanimi smernicami.
Priključitev objektov na javni vodovod 
124. člen
Po izdanem soglasju za priključitev investitor poda VLOGO ZA IZVEDBO VODOVODNEGA
PRIKLJUČKA in sklene z upravljavcem POGODBO O DOBAVI VODE.
K vlogi je potrebno priložiti:
– soglasje za priključitev;
– pravnomočno gradbeno dovoljenje;
– dokazilo o plačilu obveznosti v skladu z občinskimi predpisi (komunalni
prispevek …), iz katerega mora biti razvidno, kdo je investitor (plačnik)
gradbenih in montažnih del, ter v kakšnem obsegu;
– dokazilo o služnostni pravici (v korist investitorja) za izgradnjo in
vzdrževanje vodovodnega priključka na vseh zemljiščih, ki niso last investitorja
v koridorju 3,00 m;
– dovoljenje za poseg v javno površino.
125. člen 
Vsa montažna dela pri izvedbi priključka, vodomernega jaška, zakoličbo in vnosom
izvedenega stanja v operativni kataster vodovoda, lahko izvede samo upravljavec
vodovoda ali njegov pogodbeni podizvajalec.
126. člen 
Gradbena dela se morajo izvesti v skladu z izdanim dovoljenjem za poseg v javne
površine.
127. člen 
Začasni priključek za objekt v gradnji se izvede kot stalni vodovodni
priključek. Voda iz začasnega priključka se lahko uporablja samo za potrebe
gradnje. Po odjavi gradbišča se začasni priključek spremeni v stalnega.
Ukinitev priključka 
128. člen
Ukinitev vodovodnega priključka je za objekte, ki spadajo v kategorijo
stanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov, za katere šteje javna
služba oskrba s pitno vodo, možna:
– v primeru odstranitve stavbe ali inženirskega objekta (lastnik objekta mora k
vlogi za ukinitev priključka predložiti dovoljenje za rušitev objekta);
– v primeru, da je stavba v naravi ruševina na podlagi mnenja pristojnega organa
občine;
– v posebnih primerih na podlagi mnenja pristojnega organa občine.
129. člen 
Vodovodni priključek se ukine na podlagi izdanega soglasja za ukinitev
priključka. Začasna ukinitev oziroma odjava priključka ni možna.
130. člen 
Ukinitev vodovodnega priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja
priključne cevi na javnem vodovodu (vodovodna armatura, vgradna garnitura,
cestna kapa …) ali skupinskem priključku.
131. člen 
Ukinitev priključka izvede upravljavec vodovoda na osnovi zahtevka uporabnika na
njegove stroške, s čimer prenehajo obveznosti in pravice iz naslova javne
vodooskrbe na predmetni lokaciji.
Prekinitev dobave vode 
132. člen
Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s
pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s
pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.
133. člen 
Za ogrožanje nemotene in varne oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov javne
službe se šteje:
– če ne plačuje storitev javne službe;
– če se s pitno vodo oskrbuje hkrati iz lastnega vodnega vira;
– če nepooblaščeno posega v javni vodovod ali vodovodni priključek;
– če ima neustrezno izvedeno interno instalacijo;
– če ne dovoli pregleda interne vodovodne instalacije;
– če ne dovoli pregleda in popisa obračunskega vodomera;
– če ne dovoli popravila ali obnove priključka.
134. člen 
Ta tehnični pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Št. VB 07/2017-002/1
Murska Sobota, dne 20. februarja 2018
Predsednik Sveta ustanoviteljic 
Javnega podjetja Vodovod sistema B d.o.o. 
Franc Horvat l.r.

--------------------------------------------------------------------------------

Kazalo Na vrh
Bodite obveščeni o vseh naših novostih, akcijah in dogodkih.
PRIJAVA

Strinjam se s splošnimi pogoji. *

Glasilo
Uradni list RS
 * O glasilu
 * Kako objaviti v glasilu
 * Cenik objav
 * Preklici dokumentov
 * Naroči tiskano izdajo

Izobraževanja
 * Aktualna izobraževanja
 * Izobraževanja po meri
 * Najem dvorane
 * Katalog izobraževanj


Knjigarna
 * Novo v ponudbi
 * Kako nakupovati v spletni knjigarni

UL info tok
 * O storitvi
 * Preizkusi brezplačno


Novice
 * Aktualni članki
 * Naroči se na novice

Podjetje
 * O podjetju | About
 * Kontakt
 * Informacije javnega značaja
   
 * Oglaševanje
 * Register lokalnih predpisov
 * Portal javnih naročil
 * Splošni pogoji
 * Izjava o varstvu osebnih podatkov

Uradni list d.o.o. Vse pravice pridržane.
Pravna obvestila  /  Piškotki  /  Avtorji: TriTim spletna agencija v sodelovanju
z 2Mobile


Spletna stran uporablja piškotke. Poleg nujnih piškotkov, ki zagotavljajo
funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne
analitike in integracijo socialnih omrežij. S klikom na gumb "nujni piškotki",
bodo aktivirani samo nujni piškotki. S klikom na gumb "vsi piškotki", bodo
aktivirani tudi analitični in oglaševalski piškotki. Več informacij o piškotkih
in nastavitvah, najdete na tej povezavi.
Da, sprejmem vse piškotke Da, sprejmem nujne piškotke